Začetki Prostovoljnega gasilskega društva Žamenci
PGD Žamenci je nastalo leta 1948 (vpisano v register 24. maja 1949) po akciji peščice zanesenjakov iz naših vasi: Brezovci, Prerad, Slomi, Strejaci, Strmec in Žamenci. Prvi predsednik društva je bil tov. Vinko Petek iz Brezovec. Začetek je vedno težak in tudi v našem društvu ni bilo drugače. Brez razprtij in nesoglasij ni šlo. V začetku se je društvo imenovalo PGD Brezovci, kjer je bil prvotno mišljen tudi gasilski dom. Kot prvo so šli na ogled po terenu in iskali najbolj primerno lokacijo. Lokacije so iskali v vasi Brezovci, Slomi, Strejaci in Žamenci. Zaradi nesporazumov v tej sredini je vajeti društva prevzel tov. Anton Kovačec, ki je društvo popeljal v Žamence, kjer se je tudi preimenovalo v PGD Žamenjci. Člani na ustanovnem občnem zboru so bili: Antolič Jože, Čagran Ivan, Čuš Alojz, Hojnik Franc, Klajžar Jože, Kovačec Anton, Kovačec Jožef, Meško Janez, Petek Franc, Petek Jakob, Petek Jožef, Petek Maks, Petek Vinko, Plohl Janez, Plohl Jožef, Plohl Jožef, Roškar Franc, Rožmarin Janko, Simonič Anton, Slodnjak Jožef, Šilak Franc, Turnšek Franc, Valenko Alojz, Vičar Janko, Vičar Stanko, Zagoršak Stanko, Žgeč Anton, Žgeč Franc.
Kraj so našli sredi vasi in ni služil nobenemu namenu. Obiskali so lastnika zemljišča Janeza Zagoršak in ga povprašali o odkupu tega zemljišča. Zagoršak je zemljišče obljubil in ga potem tudi brezplačno podaril, samo da bi se začelo graditi. Nato so se vršili sestanki in pogovori o gradnji. H gradnji so pristopili vsi iz omenjenih vasi s svojim delom, hrano in pijačo. Prvi sadovi prostovoljnega dela so bili vidni leta 1952, ko je bila otvoritvena slovesnost novega gasilskega doma. Vse kasnejše gradbene pridobitve so opisane v nadaljevanju zbornika.
Tudi v našem društvu je prihajalo do vzponov in padcev, zato smo zelo ponosni, da je še društvo vedno v delovanju in ustvarjanju. Ko se ozremo za vsa leta nazaj, si težko predstavljamo koliko dobre volje in kompromisov je bilo potrebno za delovanje društva. Želimo si lahko samo, da bi dobro razpoloženje in razumevanje še dolgo vladalo pri nas. V društvu živimo za gasilstvo, kulturo, šport, rekreacijo in se na vsakem od teh področij ob različnih priložnostih tudi predstavimo. Z veseljem ugotavljam, da nam z donatorstvi precej pomagajo obrtniki iz bližnje in daljne okolice. S tem kažejo, da spoštujejo naše delo in uspehe in tako sami dodajajo kamenčke v mozaik našega uspešnega dela.
